Konjski gnoj

Opis

Kompost iz konjskega gnoja

Nasvet za uporabo

Vreča: 20 litrov (približno 15 kg)

1. plodovke, kapusnice: 150 kg komposta / 100 m² (1 ar),
2. krompir, korenovke, čebulnice: 90 kg komposta / 100 m² (1 ar),
3. solatnice, špinače, stročnice: 125 kg komposta / 100 m² (1 ar),
4. sadne rastline, vinska trta, žita: 100 kg komposta / 100 m² (1 ar),
5. travniki, pašniki: 120 kg komposta / 100 m² (1 ar),

Potrebe rastlin po KALIJU pokrijemo z dodatkom kalijevih mineralnih gnojil.

Konjski gnoj: vsebnost

• Dušik (celokupni): 0,61 %;
• Fosfor(P₂O₅): 0,39 %;
• Kalij (K₂O): 0,28 %;
• pH: 7,1 %.

100 kg komposta v povprečju vsebuje:

• 0,61 kg N;
• 0,39 kg P₂O₅;
• 0,28 kg K₂O.

Za natančen odmerek količine komposta priporočamo uporabo komposta na osnovi analize tal.

Proces kompostiranja organskih materialov (rastlinskih ostankov, organskih gnojil …) se prične takoj po tem, ko smo svež organski material oblikovali v kompostni kup z željo predelati ga v trajni humus oz. v kompost. Pri tem procesu, ki mu pravimo kompostiranje, sodelujejo mikroorganizmi, ki razgrajujejo organske materiale, najpogosteje v prisotnosti kisika, vlage in visokih temperatur.

Dobro in kvalitetno predelan oziroma kompostiran organski material v kompostu, je zelo široko uporaben material za vzgojo in gnojenje rastlin. Poglavitna prednost komposta je njegova predelana organska snov, ki predstavlja zelo kakovosten, naraven vir hranil in trajnega humusa za tla in gojene rastline. Tudi sveži konjski gnoj lahko s pomočjo kompostiranja in procesov razgradnje in preperevanja predelamo v kakovostno kompostno mešanico s široko možnostjo uporabe v okrasnem vrtnarstvu, zelenjadarstvu, poljedelstvu, travništvu, sadjarstvu in vinogradništvu.

V procesu kompostiranja ločimo 3 faze:

• razkrajanje,
• zorenje,
• prstenje.

Prva faza – razkrajanje traja minimalno 1 mesec (odvisno od vrste in razdrobljenosti materiala). Že v enem tednu se zaradi povečane aktivnosti mikroorganizmov v notranjosti kup segreje, saj se tvorijo viški energije, kar se odrazi v povišani temperaturi v notranjosti kupa. Temperatura se postopno povišuje in v 10 – 14 dneh lahko doseže tudi do 65°C. Ko pa se temperatura prične spuščati se kompostiranje prevesi v svojo drugo fazo – zorenje. In v prehodu med tema dvema fazama je čas, da kompostni kup prvič premešamo.

V drugi fazi – fazi zorenja se aktivnost mikroorganizmov nekoliko zmanjša, kompostirani material dobiva grudičasto strukturo, material se obarva rjavo do črno. Material iz kompostnega kupa ima v tej fazi najboljši gnojilni učinek.

V tretji in zadnji fazi se prične »fino tkanje« preostalega materiala. Kompostiranje se počasi končuje, kar nam pokaže padec temperature kompostiranega materiala zaradi zmanjšane aktivnosti mikroorganizmov.

Spec. Igor Škerbot, specialist za zelenjadarstvo, okrasne rastline in poljedelstvo